Blog

Danes je dan za počitek. Številka na tehtnici stoji na nekje 57,5 kg. Zjutraj . In včeraj sem si privoščila malo pregrehe. Čisto resno sem mislila, da me je odneslo v nebesa, ko sem v usta dala prvo rezino... čipsa . Je bilo vredno!

Počasi se moji obiski Hypoxi-ja iztekajo. Vztrajala bom še dobra dva tedna, da poskušam še malo bolj pokuriti trebušček, ki res res res trmasto vztraja in se ne vda, kot si želim.

Potem pa - hja, potem pa je na vrsti malo resnejši trening. V LaDivi so pripravili zelo zanimivo ponudbo za 8. marec in bi bil kar greh, da ne grem dalje. Je pa... No, ni ravno za lene punce. Ta teden sem namreč za 5 minut preizkusila napravo Power Plate (PP). Ajme ajme, kakšen piščanc sem! Nekaj sem si domišljala, da imam že malo kondicije. No, izkazalo se je, da imam malce preveč bujno domišljijo. Moje mišice še vedno več ali manj spominjajo na kako ''žulco''.

Saj fizična pripravljenost, takšna splošna kondicija je super. Kar pomeni, da se ne zadiham, ko grem peš po stopnicah nekaj nadstropij. Toda ko sem na PP poskusila narediti 10 (deset!) trebušnjakov, me je skoraj pobralo. Ko sem naredila vajo z rahlimi utežmi za učvrstitev mišic na zgornjem delu roke, sem komaj komaj preživela in zdržala borih 30 sekund.

Saj vem. Še enega cilja nisem dosegla v celoti, pa si že zastavljam novega. Toda s spremembami sem si nekako postala na ''ti'' že nekaj časa nazaj. Spremembe se dnevno učim sprejemati, se jim prilagajati in jih tudi sama, iniciativno, vključevati v vsakdan. Prvi korak sem storila že davno nazaj, z osebno odločitvijo, da bom mnogo bolj zvesto poslušala sebe.

Preoblikovanje telesa ter doseči boljšo psihofizično počutje je bila pač ena izmed odločitev. Ena izmed stvari, ki jih pri sebi lahko nadgradim. Seveda, kot bereš, se vmes pojavljajo ovire, pa malo nazadovanja, ampak vedno pride spet poln zagon.

Jutri je spet dan za trening. Spet nov dan, ki me čaka, da ga živim kot novo priložnost. Komaj čakam.