Blog

Danes mineva natanko dva meseca, odkar se je pričel projekt ''Zmigaj se in naredi nekaj zase'' s pomočjo terapij v LaDivi. No, takole nekako sem ga poimenovala pri sebi .

Slika pove več kot tisoč besed, ki so zapisane v blogu. Toda na sliki vidiš le fizično preobrazbo. Na sliki vidiš 5 kilogramov manj. In cilj 57 kilogram - DOSEŽEN. Lepšo kožo. Toda kot pravi mali princ - bistvo je očem nevidno.

Zgodba za sliko je... še lepša . Najprej - med in po terapijah nisem imela nobenih ''muskelfibrov''. Prav zares in iz prve preizkušeno je to najlahkotnejša telesna vadba, ki daje prave učinke. Seveda se brez muje še čevelj ne obuje, toda mnogo bolj te bodo bolele mišice po enournem sprehodu po mestu, kot po intenzivni Hypoxi terapiji.

Zelo pomemben faktor, da zadeva deluje, je - sploh pri lenih primerkih človeštva, kamor načeloma spadam tudi sama - urnik. Ko plačaš terapije, je pač skrajno neodgovorno do sebe, da se potem ne pojaviš. In ta rutina te nekako prisili, da postane to način življenja.

V prvem mesecu sem poleg terapij vadila več tudi v ostalih dneh. Kakšna hoja v hribe, kakšno sobno kolo in podobno. Recimo še dva do trikrat tedensko poleg. V zadnjih treh tednih, ko sem težo več ali manj dosegla, pa sem vadbo zunaj LaDive malce opustila, saj bi lahko shujšala preveč . Za zdravo vzdrževanje telesne teže in kondicije je namreč ob večinoma zdravem prehranjevalnem režimu dovolj pospešiti srčni utrip tri do štirikrat tedensko.

Že v prejšnjih blogih sem zapisala, da je vzpodbuda terapevtk neprecenljiva. Ko te bodrijo, pohvalijo in svetujejo se zaveš, da boš razočaral tudi njih, ne le sebe, saj v odnos do stranke vložijo več kot le vljuden dober dan. Tako preprosto moram reči Evi, Tini, Sandri in Nini - hvala. Hvaležna, ker sem vas spoznala. Ker ste vztrajale z mano, me bodrile in me res vneto prepričevale, da se da preživeti ob bolj zdravi hrani .

In zame osebno je bil preklop na bolj zdrav način prehranjevanja najtežji. Zdelo se mi je, da se odpovedujem prevelikemu delu sebe. Dokler nisem čez nekaj tednov odkrila, da se v resnici vračam k načinu, ki sem ga prakticirala celo življenje, pa opustila šele v zadnjem času. Redno prehranjevanje, vsaj petkrat na dan, v manjših obrokih. Gladko ti bom priznala, da razen prvih 3 tednov, ko sem uspešno črtala vse sladkorje, slabe ogljikove hidrate in pretiravanje z maščobami, nisem ravno podrobno prebrala knjižice, ki sem jo dobila. Začela sem bolj poslušati svoje telo in jem popolnoma vse (in ja - tudi čips je padel že v moj želodček). Le pravilno. Moje brbončice okušajo tudi pico in ocvrt krompirček, vendar so takšni obroki nagrada in v zelo majhnih količinah. Duša privezana - telo pa neobremenjeno. Morda bo tebi lažje se odpovedati hrani, kot pa zmigati zadnjico - kdo ve. Bolj je pomembno, da je človek zvest sebi in da se resnično uskladita duša ter telo.

Pod črto je minus dobrih 5 kilogramov v dveh mesecih prineslo redno gibanje do štirikrat tedensko ter redni, a manjši (v večini primerov tudi zdravi) obroki.

In ravno danes, ko to pišem, mi je pod roke prišel intervju z dr. Jelko Premelč. Če povzamem - vsaj 200.000 tisoč Slovencev ima težave z alkoholom, predebeli so v povprečju za 15 kilogramov, premalo gibajo in mnogo preveč jih ima resne težave s pretiranim jemanjem uspaval ter pomirjeval (beri: zloraba omenjenih zdravil ''za vsako figo''). Po statistiki IVZ že več kot 30 odstotkov Slovencev trpi zaradi duševnih motenj.

In potem se človek mora zamisliti. Od desetih ljudi, ki jih poznam, imajo trije očitno duševno motnjo. In jemljejo zdravila. In od teh jih nekateri zlorabljajo. Od desetih znancev je vsaj eden po zdravniški definiciji alkoholik. Po statistiki, seveda - da ne bo kakšne pomote.

''Nisem še videla bolnega človeka, ki bi bil srečen. Težava je le, da bi danes ljudje zdravje in srečo radi dosegli umetno - z zdravili, drogami, internetom, ne pa z zdravo pametjo - z zdravim življenjem, gibanjem in izobraževanjem''.

In tako pridemo do tega, da je družbeno stanje nekako... mah, klavrno. Pa ni nobene potrebe. Lahko se že danes odločiš in nekaj spremeniš. Toda vse se začne v glavi. Poti je vedno več. Ravno toliko, kot je ciljev.

Vdihni torej - Življenje. Bodi pozitivna statistika .

V blogu nisem nikoli želela poudarjati, da je to, kar počnem jaz - dobro tudi zate. Izgubljanje te energije bi bilo prepotratno in res neumno. Blog je moja izkušnja. Moje prepričanje. Sem pa ponosna, da je vsaj nekaj ljudi med vami preverjeno spodbudil, da ste šli na svojo pot do boljšega počutja. Moja izkušnja je nekaterim izmed vas (preverjeno) nastavila ogledalo, da so presegli določene vzorce.

In zato vsakemu posebej, ki si tole prebral - hvala. Za izkušnjo. Za povratno informacijo. Energijo. Tudi zaradi tebe sem močnejša, si bolj zaupam in si uresničujem sanje. Morda pa bo komu preprosto v pomoč le to - če je uspelo njej, lahko tudi meni!

p.s.

Jutri pa dobiš pod slikicami tudi vso suhoparno statistiko - v vseh možnih številkah .

p.s.s.

In ja - seveda imam nov cilj, ki ga bom delila s teboj... Več naslednji teden! Zdaj pa - miiiiigaaaaaaaj!